PONEDELJEK

31. 1. 2005

17:00

19:00

Otvoritev Kulturnega tedna

Okrogla miza – Osnove delovanja študentskih organizacij v Sloveniji

V Sloveniji je študentsko organiziranje urejeno na prav poseben način. Ker je marsikomu sistem delovanja in financiranja študentskih klubov in študentskih organizacij neznan, bomo pripravili okroglo mizo, na kateri bomo skušali, skupaj z gosti prikazati ta edinstven sistem v Evropi.

Odprtje razstave likovnih del »Špegel v ogledalu« avtorja Stojana Špegla iz Šoštanja (več)

Slikarstva se je učil pri akademskem slikarju Milanu Todiču po programu zagrebške akademije. Izobraževal pa se je tudi pri mentorjih Darku Slavcu, Alojzu Zavolovšku, Dušanu Fišerju in Tonetu Račkemu. Je tudi član Društva šaleških likovnikov in likovne skupine PIN- Premogovnik Velenje.

TOREK

1. 2. 2005

19:00h

Filmski večer

Franci Slak

V osemdesetih letih posname celovečerne filme KRIZNO OBDOBJE, EVA, BUTNSKALA in HUDODELCI s katerimi uspešno sodeluje na številnih domačih in tujih festivalih. Na Akademijo za gledališče, film, radio in TV se vrne 1980. leta kot pedagog, danes redni profesor za filmsko režijo, vmes pa en mandat tudi predstojnik FTV oddelka in član habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani.

Junija 1991 dokumentira s kamero osamosvojitev Slovenije in dramatične dogodke po njej, kar oblikuje v video oddaji ROJSTVO NARODA.

V devetdesetih ustanovi neodvisno filmsko produkcijo, ki podpira predvsem prvence mladih avtorjv - OUTSIDERJA Andreja Košaka, ADRIANA Maje Weiss, SLEPO PEGO Hanne A.W. Slak in številne druge kratke, dokumentarne ter animirane filme.

Leta 1993 potuje kot Fulbrightov štipendist v ZDA, kjer predava na filmskih šolah v Philadelphii in Chicagu, posname pa tudi celovečerni dokumentarec DUH VELIKIH JEZER. Hkrati na številnih festivalih predstavi svoj celovečerec KO ZAPREM OČI, ki postane tudi prvi kandidat samostojne Slovenije za tujega »Oskarja«.

Leta 1999 prične s pripravami na enega največjih projektov slovenske Televizije - nadaljevanko »PREŠEREN« s Pavletom Ravnohribom v naslovni vlogi, ki jo kljub številnim zapletom uspešno pripelje do premiernega prikazovanja ob 200. letnici pesnikovega rojstva. Leta 2003 strne projekt še v kinematografsko verzijo pod naslovom PESNIKOV PORTRET Z DVOJNIKOM.

Avtor številnih dokumentarnih televizijskih portretov, med drugimi Jožeta Pučnika, Marka Pogačnika, Draga Jančarja in Friderika Barage.

Dobitnik nagrade »Zlata ptica« in nagrade Prešernovega sklada.

Matjaž Šmalc (Kratki filmi)

Vsem dobro znan neutrudni konjiški režiser. V zadnjem času je s skupino Svoboda osvobaja na oder postavil več gledaliških predstav, posnel pa je tudi nekaj filmov, ter prve dele satirične nanizanke TV Srala.

2. 2. 2005

20:00

Literarni večer

Feri Lainšček s prijatelji

Pisatelj predstavlja svojo literarno ustvarjalnost v sodelovanju s pravljičarko Vesno Radovanovič, ki interpretira njegova literarna besedila, in prof. Darko Tancer Kajnih, ki vodi pogovor z njim. Program pa bosta še obogatila kitarist in pevec Marko Grobler in violinistka Vesna Čobal, ki bosta predstavila Lainščkovo uglasbeno poezijo.

Feri Lainšček se je rodil 5. 10. 1959 v vasi Dolenci na Goričkem. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, nato pa je na FSPN študiral novinarstvo. Od leta 1983 ima status samostojnega ustvarjalca v kulturi in živi v Murski Soboti. Je urednik pri založbi Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc in sodelavec številnih literarnih ter drugih revij.

Piše poezijo, prozo in dramatiko za mladino in odrasle. Njegove knjige izhajajo pri številnih slovenskih založbah, nekatere pa so prevedene tudi v tuje jezike. Za svoja literarna dela je dobil številna priznanja in nagrade. Med njimi:

• nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, 
• nagrado kresnik za najboljši slovenski roman za roman Namesto koga roža cveti,
• nagrado večernica za najboljše slovensko mladinsko literarno delo za zbirko pravljic Mislice 
• Kajuhovo nagrado za roman Raza
• nagrado Sklada Vladimir Slejko za roman Astralni niz
• prvo nagrado Centra za dramsko umetnost iz Zagreba za filmski scenarij Črni klovn

Za kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman, sta bila nominirana še romana Petelinji zajtrk in Ločil bom peno od valov, za večernico, nagrado za najboljše slovensko literarno delo pa slikanica Žlopi.

Po romanu Namesto koga roža cveti sta bila posneta celovečerni igrani film in TV nadaljevanka Halgato, po romanu Ki jo je megla prinesla pa celovečerni igrani film Mokuš. V pripravi je filmska adaptacija romanov Vankoštanc ( Arsmedia, 2005) in Petelinji zajtrk.

Feri Lainšček kot avtor besedil sodeluje z mnogimi slovenskimi pevci in pop skupinami. Njegove pesmi izvajajo Mia Žnidarič, Oto Pestner, Regina, Manca Urbanc, Dorina, Meri Avsenak, Zvone Kumar, Moira in skupine Halgato band, Mavra, Posodi mi jurja, Kontrabant, Langa, Alfa Romeo in Julija.

3. 2. 2005

21.00

Gledališki večer

Teater Иarobov

Teater Иarobov je gledališče, ki s svojimi improvizacijskimi predstavami navdušuje tako domače občinstvo, kot občinstvo v tujini (Berlin, Dunaj, Seattle, Gradec, Muenster...). Deluje v KUDu France Prešeren, veliko pa tudi gostuje. Improvizacijsko gledališče se od tradicionalnih gledaliških predstav razlikuje v tem, da nastaja neposredno in spontano pred očmi gledalcev in da jim pri svojem nastajanju podeljuje aktivno vlogo. Gledalci s podajanjem predlogov soustvarjajo zgodbo, like in stil gledališke izvedbe.

Prosti pad je improvizacijska predstava, ki je osvobojena vsakršne vnaprej določene strukture. Dramaturgija nastaja sproti skupaj z oblikovanjem likov, prizorov in zgodbe. Igralci asociativno gradijo predstavo iz predlogov občinstva. Gledališki freestyle.

Teater Иarobov so: Maja Dekleva, Dražen Dragojević, Alenka Marinič, Tomaž Lapajne, Gregor Moder in Sonja Vilč.

Več: www.narobov.org

4. 2. 2005

20:00

…v sklopu večera

Osrednji večer

Predstavitev pesniške zbirke

Na osrednjem večeru bodo avtorji pesmi, zbranih v pesniški zbirki izdani posebej za to priložnost, v živo predstavili svojo poezijo.

Koncert

Katalena

Ljudska glasba se je vedno prenašala od ust do ust. Lahko jo poslušaš po radiu, bereš zapisana besedila, kupiš ploščo s tovrstno glasbo, a nikoli ne bo tako pristna kot pri neposrednem stiku, med ljudmi. Včasih so ob praznikih sedeli ob ognjiščih in peli. Sedaj na predvečer praznika skačemo ob odru. In pojemo ... s Kataleno. 

O Kataleni vemo skoraj vse. Ker so fenomen slovenske glasbe, kot radi rečemo. Ker so dosegli skoraj nemogoče. Uspeli so z glasbo, ki pred njimi ne veljala ravno za popularno. Z ljudsko glasbo. In verjetno se gre prav njim zahvaliti, da postajajo podobni projekti oživljanja slovenske zapuščine vse bolj popularni in pogosti.

»Mi smo Katalena in igramo ljudsko muziko,« se složno, v en glas, poslovi Katalena.

Člani :

Polona Janežič / klaviature, spremljevalni vokal

Vesna Zornik / vokal

Boštjan Gombač/ klarinet, flavte, tolkala, spremljevalni vokal

Tibor Mihelič / bas kitara, spremljevalni vokal

Boštjan Narat / kitara, mandolina, spremljevalni vokal

Robert Rebolj / bobni, tolkala

Več: www.katalena.net

5. 2. 2005

21:00

Veliki koncert

Nude

Deset let je minilo, odkar so na slovensko sceno vstopili Celjani, ki so si sprva nadeli povsem drugo ime, nato pa so se preimenovali v Nude . In peterica fantov še vedno vztraja. Kljub nekaterim spremembam v zasedbi, še zmeraj delajo glasbo, nastopajo in zabavajo množice. Ob deseti obletnici pa so se želeli zahvaliti vsem, ki so jim v tem obdobju stali ob strani, jih podpirali, poslušali, in nenazadnje kupovali njihove plošče.

Zadnji CD 10LETje je sestavljanka skladb, ki so nastale v obdobju desetih let. Vse od tistih, ki so jih izdali na plošči ' Predigra ' ( Bič, Povejmizakaj pesem ), do drugih iz ' Supermarketa ' ( Balon, Rola, Vesoljka, Ši'z d bes, Pepelka, Pri vodnjaku ) pa do tretjih, ki se nahajajo na ' Dugačni gravitaciji ' ( Razlog, Narobe svet, Polja sanj, Ni čist greh, Budala ).

Več: www.nudeband..com